Ohranitev samega obstoja slovenskega naroda, ki demografsko izumira.
Demografski kazalci že dolgo časa jasno kažejo, da je naš narod na zanesljivi
poti izumrtja in da ga bodo na tej zemlji nadomestili tuji priseljenci, če ne
bomo teh kazalcev odločno spremenili. Stopnja rodnosti se že več let nahaja
globoko pod vrednostjo 2,1, ki bi šele omogočala obnavljanje slovenske
populacije. Zadnji čas je, da se to dejstvo korenito spremeni. V ta namen
mora slovenska politika vzeti za svoje sledeče programske točke:
1) DRUŽINSKA PLAČA
Omogočiti je treba slovenskim družinam, da imajo čim več otrok. V tem smislu si
bo treba prizadevati, da bo
vsaka družina prejela poleg plače še dovolj dodatkov in olajšav, da bo lahko oče
preživljal otroke in ženo, ki bo ostala doma, da bo lahko skrbela za povečano
število otrok. Recimo tej vsoti denarja družinska plača. Lahko bi ji rekli tudi
materinska plača, ker gre v bistvu za to, da se finančno ovrednoti materino
ostajanje doma in skrb za otroke ter dom. Trenutno stanje je tako, da so matere,
ki se odločijo, da ostanejo doma dejansko diskriminirane, saj država namenja
sredstva za to, da gre otrok v vrtec, če pa otrok ostane doma se družina temu
denarju preprosto odpove. Najmanj torej, kar je treba nemudoma storiti, je, da
se taka diskriminacija odpravi in da država prispeva vsaj enako vsoto družinam,
ki imajo otroke doma, kot če bi jih imeli v vrtcu. Pri tem se morda zastavlja
vprašanje, ali ne bo slovensko gospodarstvo prizadeto s tem, ko bi se zaradi
tega ukrepa, umaknil dobršen del ženske delovne sile iz trga dela, da bi skrbela
doma za družino. Odgovor na to je, da je pričujoča situacija, ko mati praviloma
odhaja od doma v službo, že itak ekonomsko nevzdržna, ker se zaradi
demografskega padca krči tako delovna sila kot trg (kar se nekako »rešuje« z
narodnostno nevzdržno politiko priseljevanja). Možno je torej, da bo zaradi
odhoda žensk iz trga dela prišlo do negativnega gospodarskega nihljaja, vendar
bo ta nihljaj odpravljen, s sledečim demografskim porastom (moške) delovne sile.
Verjetneje pa bo, da bo ta prehod iz spolno mešanega trga dela v moški trg dela
postopen, tako da bo ta nihljaj blag in zanemarljiv. Res je sicer, da je v
Sloveniji preko sistema otroških dodatkov in štipendij že deloma omogočen
sistem, ki vsaj na videz spominja na družinsko plačo, je pa tudi res, da te
dodatke prejemajo vse družine, ne glede na to, ali je mati v službi ali ne. Za
pozitivni demografski preobrat pa je ključno prav to, da mati ostane doma in se
lahko posveti le družini in torej tudi večjemu številu otrok. Sistem družinske
plače mora biti torej postavljen tako, da bo spodbujal, da mati ostane doma, ali
vsaj tega ne penaliziral, kar pa se, kot rečeno, dogaja v pričujočem sistemu
zlasti z državnim spodbujanjem vrtčevskega varstva.
2) SLOVENSKA DRUŽINA
Družinsko plačo naj prejema vsaka slovenska družina, tj. zlasti taka družina,
kjer bosta mož in žena, ki sta slovenska državljana, lahko izkazala, da so se
njuni predniki vsaj v tretjem kolenu rodili na območju Republike Slovenije ali
(pod posebnimi pogoji) na slovenskem etničnem ozemlju, ki zajema območje, kjer
živijo slovenske narodne manjšine v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in
Hrvaškem. Krepitev slovenske populacije na Slovenskem seveda vključuje ukrepe,
ki bodo za tujce močno poostrili pogoje za pridobitev državljanstva, stalnega in
začasnega bivališča ter dovoljenja za bivanje in jih močno poenostavili za
Slovence, ki bivajo izven meja Republike Slovenije.
3) RACIONALIZIRANA SOCIALNA
DRŽAVA Sestavo družinske plače si je mogoče zamisliti tako v okviru liberalne
kot socialne ekonomske ureditve države. V liberalni ureditvi bi se vzpostavila
predvsem z davčnimi olajšavami in z možnostjo izplačevanja bruto bruto plače
(tj. take, ki vključuje končni strošek delodajalca z vsemi dodatki in socialnimi
prispevki). Vendar za cilj dviga demografskega stanja slovenskega naroda taka
rešitev ni zadostna, saj bi na ta način dvig plače bil deloma navidezen
(prispevke bi si moral delavec plačevati sam), olajšave pa bi sicer pomenile
določen ekonomski dvig družine, vendar zlasti za tiste, ki imajo že itak večji
dohodek in ne nujno za vse, kar pa je v nasprotju s ciljem splošnega
demografskega dviga. V toliko je primerneje, da se družinska plača vzpostavi
tudi preko socialnih transferjev v okviru obstoječe socialne države v Sloveniji,
naj se pa slednja oklesti tam, kjer davkoplačevalski denar odteka v podporo
dejavnostim, ki nasprotujejo pozitivnemu demografskemu preobratu.
4) USTREZNI
BIVALNI POGOJI Številčni slovenski družini bo treba omogočiti ne le družinsko
plačo, pač pa tudi ustrezno domovanje, kjer bo lahko njeno življenje cvetelo. Iz
tega vidika je treba upoštevati, da je bilo slovensko podeželje, ki je bilo
nekoč močno obdelano, sedaj v veliki opuščeno in prepuščeno temu, da so ga
porasli gozdovi. To zemljo je treba vrniti slovenskim družinam, da bo vsaka
imela ne le bivališče, pač pa tudi zadostno zemeljsko posest, da se bo lahko na
njej notranje krepila in do neke mere tudi iz nje zdravo preživljala. Pri tem je
pomembno zagotavljati tudi dovolj nizke cene živil in drugih življenjsko
potrebnih virov.
5) VZGOJA ZA DRUŽINO Življenje v številčni slovenski družini
predpostavlja ustrezno vzgojo slovenskih državljanov za tak način življenja, po
času, ki je bil takemu naravnemu in zdravemu načinu družinskega življenja
izrazito nenaklonjen. V tem smislu bo treba reformirati učne vsebine v šolskem
sistemu in v določeni meri ta sistem sam, da bodo podpirali družinsko življenje.
Ključno je, da bo ta sistem pojasnjeval novim rodovom Slovencev, da je zdravo in
dobro za moškega in žensko, da želita osnovati številčno družino tako, da
skleneta zakon kot trajno vez med njima, in da bo mož in oče preskrboval družino
z družinsko plačo, žena in mati pa bo tako lahko nemoteno skrbela za prepotrebna
domača opravila. Samo po sebi umevno je pri tem, da si bo taka politika
prizadevala za prepoved splava in kontracepcije ne le kot pojava, ki prispeva k
pričujoči demografski krizi, pač pa tudi kot dejanja, ki je po sebi zlo. V
šolskem sistemu bo potrebno znova uvesti ločevanje razredov po spolih zaradi
očitne pedagoške škode, ki se dogaja v mešanih razredih. Dinamika psihološkega
razvoja pri dečkih in deklicah ni sočasna, pač pa je pri deklicah hitrejša, kar
povzroči, da se v pričujočem sistemu favorizira šolski in kasneje službeni uspeh
deklic, kar je v nasprotju normalno in demografsko propulzivno družinsko
situacijo, kjer je mati doma, oče pa v službi.
6) VZGOJA ZA NAROD Vzgoja za
obnovljeno slovensko družinsko življenje bo morala vključevati tudi spremembo na
ravni vzgoje narodne zavesti, ki je v dosedanjem času skorajda povsem
odpovedala. Pokazati bo treba slovenskim državljanom, da imamo Slovenci v svoji
več kot tisočletni zgodovini, ki sega daleč nazaj v čase Karantanije, marsikaj,
na kar smemo in moramo biti ponosni in kar želimo ohranjati, ustvarjalno
razvijati in ponujati širšemu svetu še v prihodnje: v tem poslanstvu temelji
nenazadnje globlji smisel ohranjanja obstoja slovenskega naroda.
7) KATOLIŠTVO
Močno slovensko družinsko življenje, za katerega bi si taka politika
prizadevala, predpostavlja trdnost zakona med možem in ženo, na katerem družina
temelji. Jasno je, da ta zakon ne bo trdno stal in kljuboval različnimi izzivom,
kateremu je hočeš nočeš izpostavljen, če ga ne bomo Slovenci dojemali kot
nerazvezljivega in torej kot zakrament, kakor ga uči katoliška Cerkev. Katoliška
vera je edina, ki uči, da je zakon nekaj povsem nerazvezljivega in v toliko mora
katoliška vera uživati posebno podporo v državi slovenskega naroda. Nenazadnje
je to tudi vedno bila, tradicionalno vzeto, vera slovenskega naroda.
Ivo Kerže
