Avtor v knjigi analizira filozofske osnove estetike katoliškega misleca in krškega
škofa Antona Mahniča (1850-1920) v luči njegovega spoznavoslovja in
njegove kritike novoveške misli ter prikaže, kako je omenjena miselna
izhodišča Mahnič apliciral pri vrednotenju literarnih del sodobnih
slovenskih pesnikov in pisateljev, zlasti Prešerna, Stritarja in
Gregorčiča, obrobno pa tudi Tavčarja, Aškerca, Jurčiča, Kersnika,
Vošnjaka, Trdine, Levstika, Scheinigga in Cankarja. Zanimiv in na
Slovenskem manj znan je tudi pristop do sodobne hrvaške literature, ki
je Mahniča zaposlovala v njegovem krškem obdobju. Urednik knjige in
avtor eseja o
Mestu Antona Mahniča v slovenski kulturni zgodovini je Tomaž Simčič.
Naročilo:
Goriška Mohorjeva družba
Ni komentarjev:
Objavite komentar