sreda, 8. januar 2020

O Kreku, Rahnerju in demonstracijah (22. 12. 2012)

Prvotno objavljeno na Casnik.si, 22. 12. 2012

Letošnji slovenski advent je čas pričakovanja tudi v političnem smislu. Čakamo na to ali bo novoizvoljenemu predsedniku države uspelo združiti reformno gibanje, ki mu stoji na čelu vlada, in protestno, ki mu stojijo na čelu stare partijske strukture. Na potezi je torej Borut Pahor, da opravi sintezo: najbrž tako, da protestirajočim ljudskim množicam nekako dopove, da so reforme pač nujne, obenem pa da kaže stopiti vanje kar se da solidarno, t.j. tako, da razporedimo kolikor možno enakomerno težo sprememb med državljani Slovenije. Pri tem se nakazuje vloga katoličanov v tem procesu in sicer da v moči izročila, ki nas veže na čas Kreka in njegovih zadrug, poskusimo odvrniti ljudi od nerganja in malodušnosti ter sprožiti val solidarnostne samoaktivacije državljanov v smislu postavljanja novih, zdravih temeljev našemu gospodarstvu.

Krek in načelnost

V luči takega prevzema krekovskega izročila bi seveda bilo še kako dobrodošlo, če bi se naše cerkveno vodstvo otreslo onega značilnega nelagodja glede vsega, kar se je v Cerkvi dogajalo pred koncilom. Težko bo namreč navduševati ljudi za današnjemu času na kožo pisan a obenem značilno katoliški pogled na družbo, kakršnega najdemo pri Kreku in kakršnega je Pij XI. dokončno izoblikoval v okrožnici Quadragesimo anno iz leta 1931, obenem pa vztrajno zatrjevati stališča pokoncilskih teologov a la Karl Rahner ali Bernhard Häring, po katerih so norme katoliškega družbeno-moralnega nauka le zelo okviren, nepopoln in včasih celo zmoten smerokaz za konkretno ravnanje in da mora zato katoličan presojati njihovo udejanjenje oz. neudejanjenje s svojo vestjo. S tako miselnostjo ne bomo nikoli mogli priti zopet na raven Kreka, ki je bil, kot vemo, Mahničev učenec. Le v moči mahničevske navezanosti na katoliško načelo je lahko Krek postavil politično gibanje proti tedaj prevladujočemu liberalnemu toku. Če bi prepuščal presojo svoji »vesti« v smislu kakršnegakoli odmikanja od načela bi to lahko pomenilo le eno: popuščanje prevladujočim silam.

Rahnerjeva »transcendentalna izkušnja« 

A poglejmo si natančneje od kod izvira omenjeni nauk o nebogljenosti norme v okviru konkretnega udejanjenja, ki je še danes popularen v naših teoloških vodah (in kateremu je deloma nasedal tudi podpisani). Najbolj nazorno in dosledno ga je najbrž razvil slavni koncilski teolog Karl Rahner (1900-1984), ki je pod vplivom sugestivnega a zmotnega kantovsko-heideggrovskega branja besedil sv. Tomaža Akvinskega prišel do prepričanja, da je človek po svoji naravi notranje združen z Bogom. Temu notranjemu izkušanju Boga pravi Rahner »transcendentalna izkušnja«. Človekova izkušnja Boga ni teološko sporna po sebi, saj vemo, da se Bog daje izkušati ljudem na različne načine. Nesprejemljivo pri Rahnerjevi zamisli pa je to, da je po njegovem taka izkušnja del človekove narave in da torej sploh ni človeka, ki bi ne izkušal Boga. Kako pa je potem z grešniki, ki se odvrnejo od Boga in zato niso deležni njegove milosti? Iz teh pogledov razvije Rahner svoj znameniti nauk o »anonimnih kristjanih«, na osnovi katerega je Cerkev po koncilu tako optimistično stopila v dialog s svetom. Če je namreč človek po naravi deležen Božje milosti je torej tudi po naravi in nujno kristjan, pa čeprav sam za to ne ve in tudi če sam to noče biti (ker želi npr. biti ateist). Posledica tega nauka na ravni etike pa je lahko samo ta, da spoštovanje moralnih načel, očitno ne more biti dojeto kot pogoj moje združenosti z Bogom in z njegovo milostjo, saj je tako stanje združenosti moje naravno stanje, ki sem ga deležen torej tudi tedaj, ko se načel ne držim. Sklep je torej, da upoštevanje moralnih norm v konkretnosti ni pomembno, pomembna je le moja vest, ki je za Rahnerja istovetna s »transcendentalno izkušnjo«.

Zdravo bi bilo, da se petdeset let po koncilu, končno otresemo teh bizarnih naukov, ki mejijo na panteizem. Sploh pa sedaj v času krize, ko nas sama konkretna situacija kliče k prevzemu predkoncilske dediščine.

Ni komentarjev:

Objavite komentar