Prvotno objavljeno na Časnik.si, 13. 10. 2019
V ZDA se zoper demokrate
odloča vse več »milenijskih« moških, ki, zmedenih od feminizma, ponovno
iščejo svojo moško identiteto in se zato odloča zoper feministični
radikalizem. Kar je dobro vprašanje za slovensko desnico, kdaj se bo
začela učiti od uspešnih ameriških lekcij.
Kot je bilo na Časniku že opaženo (TU; TU), se je 6. oktobra, na predvečer praznika roženvenske Matere Božje ali po starem Marije zmagovalke (obletnica zmage pri Lepantu), v ZDA pripetil dogodek, ki utegne imeti odločilne svetovnozgodovinske posledice.
V ameriškem senatu je bil namreč Brett Kavanaugh potrjen za vrhovnega
sodnika z glasovanjem 50 proti 48 (dva senatorja sta se vzdržala). S
Kavanaughom je v ameriškem vrhovnem sodišču konzervativna stran
pridobila večino članov (5 proti 4), kar pomeni, da obstaja ne le
teoretična možnost, da bo v bližnji prihodnosti vrhovno sodišče
razveljavilo sramotno razsodbo Roe v. Wade
iz leta 1973, ki je določila, da je pravica do splava ustavna pravica.
Taka razsodba bi vrnila zveznim državam pravico, da same (preko
glasovanja) določijo ali je v njih splav dovoljen ali ne. Skratka, na
obzorju se kaže možnost velikega preobrata juridičnega statusa splava na
Zahodu in velika zmaga pro-life gibanja. Če bo do nje prišlo, bo imela
(ko bo prepotovala Atlantik) gotovo velik učinek tudi na našem
kontinentu. Ali niso to poteze Marijine zmage, ki se kaže v Trupmovi
administraciji, ki se je začela leta 2017 – sto let po Fatimi (TUKAJ)?
Metode levičarske diskreditacije Kavanaugha so se same diskreditirale
Zato pa seveda ne sme čuditi, da je bila razprava v senatu o njegovi
Kavanaughovi potrditvi (zelo blago rečeno) »vroča«. Kdor ji je sledil,
zlasti v njenih zadnji dveh tednih, ve o čem govorim. Demokratska
stranka (ki ustreza naši levici) in z njo (ter s Sorosem) povezane
civilne iniciative so namreč skušale z vsemi svojimi silami preprečiti
to potrditev. To je vključevalo najprej in predvsem (neuspešno) blatenje
Kavanaughovega imena s pomočjo obtožb žensk, ki bi jih naj sodnik
spolno nadlegoval v srednje- in višješolskih letih. Vtis je nastal, da
so demokrati (med njimi je prednjačila senatorka Diane Feinstein,
advokat Michael Avenatti) sproti prepričevali ženske, ki jih je bilo
možno vsaj približno povezati s sodnikom, da so prepoznavale v njem
storilca spolnih nadlegovanj, ki so se jim baje pripetila.
Pri tem niso vedele povedati ne kje, ne kdaj se je to pripetilo
(spomnimo se afere Patria …), niti enega dokaza niso mogle doprinesti,
pa še priče, ki so jih one same navajale, so vse zanikale, da bi karkoli
o tem vedele. Med temi ženskami je izstopala zlasti Christine Blasey
Ford, ki je edina tudi pričala v senatu zoper Kavanaugha, a tudi ona
brez slehernega dokaza. Vse je bilo zmedeno na njej, od frizure dalje,
le enega je bila gotova (in to 100%), da jo je spolno nadlegoval Brett
Kavanaugh. Ostalih sploh niso vzeli resno – še mediji kot je New York Times,
so jim odrekali sleherno kredibilnost. Kavanaugh je presenetil z
nanavadnim dokaznim gradivom – svojim dnevnikom, ki ga redno piše že iz
srednješolskih let in iz katerega je bilo razvidno, da do takega dogodka
ni nikoli prišlo. Očitno je postalo, da so bile vse te obtožbe del
politične igre demokratske stranke, s katerimi je hotela preprečiti, da
bi se na vrhovnem sodišču vzpostavilo stanje, ki bi lahko zamajalo
pravico do umora lastnih nerojenih otrok. Pri tem so, kot že omenjeno,
igrali pomembno vlogo protesti raznih »neodvisnih« civilnih iniciativ po
Washingtonu, kar je vključevalo kričanje in zmerjanje senatorjev, ki so
volili za Kavanaugha, in sicer tudi v prostorih senata: znan je zlasti
prizor takega kričanja na sen. Flakea v dvigalu senata.
Ameriška levica v primežu Bannonove strategije
Podobni izgredi, kot si ga lahko ogledamo na zgornjem posnetku, so se
dogajali tudi med samim sobotnim glasovanjem. Kdor si je ogledal
navedene in morda še podobne posnetke protestov zoper Kavanaugha, ki so
dostopni na spletu, mu bo kmalu postalo jasno, da so se zoper to
izvolitev mobilizirale vse sile borbenega feminizma (sodobne vodilne
sile podzemlja), ki jim je pravica do splava seveda temeljna in
nedotakljiva dogma. Vidimo njihovo divjanje tudi v Sloveniji v procesu,
ki so ga te iste sile inscenirale zoper p. Strehovca.
Je pa to njihovo divjanje obenem izraz njihove nemoči in, s tem
povezano, njihova velika politična napaka. S tem namreč podlegajo
strategiji, ki jo je za Trumpovo administracijo izdelal Steve Bannon.
Po tej strategiji naj konzervativna politika poteka po dveh tirih: po
eni strani mora stopnjevati pritisk na ključnih ideološko-moralnih
točkah (splav je ena izmed takih ključnih točk), na katerih je bila v
zadnjih desetletjih vse bolj in vse preveč tiho. Po drugi strani mora
delati na izboljšanju ekonomskega stanja nižjega in srednjega sloja s
politiko ekonomskega nacionalizma in davčnih rezov za ta dva sloja (ne
pa za višji sloj). Rezultat tega delovanja je, da se bo levica izzvana
od nove smelosti desnice na ideološko-moralnem polju z vsem svojim besom
koncentrirala na te teme in se vse bolj radikalizirala v smeri
borbenega feminizma, s čimer bo odbila od sebe v pomembni meri volivce
nižjega in srednjega sloja, ki jim je ta radikalizem tuj in ki bodo po
drugi strani navdušeni nad izboljšanjem njihovega ekonomskega stanja. Ta
strategija se je obnesla na zadnjih predsedniških volitvah. Videli bomo
kmalu (6. novembra) na vmesnih volitvah in v luči dogajanja okrog
Kavanaugha, ali se bo obnesla tudi sedaj.
Gre za pomembne volitve tudi v luči možnosti odprave razsodbe Roe v. Wade, saj demokratska stranka obljublja, da v kolikor bo zmagala 6. novembra, bo takoj sprožila postopek impeachmmenta zoper
Kavanaugha. Pri tem je treba tudi računati, da se zoper demokrate
odloča vse več »milenijskih« moških, ki, zmedenih od feminizma, ponovno
išče svojo moško identiteto (primer takega iskanja je uspešnica J. Petersona,
nedavno prevedena pri Družini) in se zato odloča zoper feministični
radikalizem. Dobro vprašanje za desnico na Slovenskem pa je, kdaj se bo
začela učiti od uspešnih lekcij iz ZDA.
Ni komentarjev:
Objavite komentar