V tem znamenju boš zmagal (10. 11. 2016)

Prvotno objavljeno na Časnik.si, 10. 11. 2016

S presenetljivo Trumpovo zmago na predsedniških volitvah v ZDA se zdi, da je prišlo do ključnega preobrata v novejši ameriški zgodovini.

Trump in konec modernitete

Pokazalo se je namreč, da je stranka, ki je enoznačno in deklarativno zastopala ideje pozne modernitete (t.j. kulturalnega marksizma, vrednostnega relativizma, bojevitega (post)feminizma, homoseksualizma… ali kar na kratko po janezpavlovsko: kulture smrti), doživela svoj zgodovinski polom, ko je trčila na realnost ameriškega volilnega telesa, ki ima očitno take kulture in take politike čez glavo dovolj. Na lastni koži je ljudstvo doživelo, da vladavina seksualnih revolucionarjev ima kot posledico padanje vseh ključnih kazalcev (moralnega, demografskega, ekonomskega), po katerih merimo uspešnost neke družbe. Ta volilni izid (ob upoštevanju svobodne volje, ki lahko vselej preseneti) je bil iz strani predstavnikov misli, kateri sam pripadam, v bistvu prej ali slej pričakovan. Uporniški pohod novoveškega subjekta zoper vse, kar mu omejuje samovoljo, se ne more končati drugače kot upor zoper to upornost samo in torej kot reflektiran povratek v realizem predmodernega, klasičnega, katoliškega tipa. Trumpova zmaga je simbol in resničnost tega končnega samoukinjajočega dialektičnega obrata novoveške subjektivitete.

Katoličani in WikiLeaks

Pri vsem tem ni nepomembno omeniti podatek, ki v slovenskem medijskem prostoru menda ni bil zabeležen, in sicer da je bil eden izmed ključnih dogodkov v prid Trumpovi kampanji vezan na katoličane. V začetku oktobra je namreč WikiLeaks objavil korespondenco, v kateri John Podesta, vodja volilnega štaba Clintonove, in Sandy Newman, predsednik sorodno usmerjene organizacije Voices for Progress, načrtujeta revolucijo v katoliški Cerkvi zoper njen moralni nauk in navajata katoliško organizacijo Catholics in Alliance for the Common Good kot prav za ta namen stesanega klintonovskega trojanskega konja. Sledila je ogorčena reakcija ameriških katoličanov (dodatno tudi na newsmax.com), ki se je kmalu pokazala tudi v številkah. Če je do tedaj Trump imel kar nekaj težav, da bi pritegnil katoliške volivce, se je od tedaj naprej situacija obrnila, tako da je po javnomnenjskih analizah prišlo do 20-odstotnega obrata katoliškega volilnega telesa v prid Trumpu (podobno tudi na observer.com).

Obrat pri katoličanih

Lahko bi rekli, da se je s tem odkritjem razkrila pred ameriškimi katoličani bridka resničnost, da se za retoriko skrbi za priseljence, za okolje in za socialne pravice, ki je tako ljuba sedanjemu demokratskemu taboru in ki mu je pod tem pontifikatom močno pritegnila tudi katoliška Cerkev (ne le v ZDA…), skriva vse prej kot naklonjen odnos do katolištva – kar je sicer v konzervativnejših krogih ameriškega katolištva že dolgo znano. Tudi v tej točki bi torej lahko rekli, da je prišlo do obrata stran od sekularizirajočega diskurza modernitete in sicer znotraj širše ameriške katoliške populacije, ki je nenazadnje uvidela, da je diskurz ekologizma in socialne pravičnosti le uspavalo vesti, ki služi ohranjanju oblasti sedanjega razkošno živečega establišmenta (tudi v Cerkvi).

Sam Trump se je vse bolj zavedal ključnosti katoliškega dela volilnega telesa, tako da je vključil močno katoliško prisotnost v svoj volilni štab, ki se bo nedvomno čutila tudi v izvajanju mandata, zlasti v smislu pro life usmerjene politike. Pri vlogi katoličanov v Trumpovi zmagi ne gre prezreti tudi močne rožnovenske molitvene dejavnosti, ki se je v ta namen mobilizirala.

Leto 2017

Da ne bo izpadla epohalnost, ki jo pripisujem temu volilnemu izidu pretirana, naj spomnim bralca, da bo Trump postal predsednik ZDA šele s prisego na Kapitolskem griču, ki je na sporedu 20. januarja 2017, t.j. v začetku leta, ki ga zaznamuje 100. obletnica prikazovanj v Fatimi. Ne zdi se mi malo verjetno, da bi ta dogodek bil del tistega, kar je Devica Marija označila fatimskim vidcem kot zmago Njenega Brezmadežnega Srca, tudi glede na prijateljske povezave med Trumpom in Putinovo Rusijo. Spreobrnjenje Rusije (po njeni posvetitvi Brezmadežnemu Srcu Marijinemu) je namreč, glede na fatimska sporočila, nujni korak, po katerem bo prišla Marijina zmaga na svet. Zdi se torej kar možno, da se s Trumpom v Beli hiši in s Putinom v Kremlju vzpostavlja svetovna politična konstelacija, v kateri bo zmagoslaven pohod seksualne revolucije po svetu končno zaustavljen in odpravljen. Ne želimo seveda s tem niti glede Putina in niti glede Trumpa trditi, da gre za vsestransko neoporečni osebi, pač pa le, da tako kot se je Bog poslužil ne prav zgledno živečega cesarja Konstantina, da je v bitki pri Milvijskem mostu in po njej vzpostavil obrise krščanske Evrope, tako se bo lahko poslužil tudi Trumpa in Putina, da bosta te obrise obnovila.